V začetku novembra sva se s Cyrilom odpravila na Vrtačo, vrh v Karavankah. Pot sva začela pri Tinčkovi koči in se mimo koče pri izviru Završnice povzpela v smeri sedla med Vrtačo in Srednjim vrhom. Do sedla naju je spremljala megla in tanka snežna odeja. Tik pod sedlom pa se je megla pričela redčiti. Nekaj iglic je še ostalo na macesnih, ki jih je pobelil sveže zapadli sneg. Na sedlu so se sončni žarki že začeli prebijati skozi redko meglo. Kamor je posijalo sonce, se je sneg že stopil, kjer pa je megla vztrajala dalj časa, pa so bili macesni še povsem zasneženi. Videla sva dokaj redek pojav – glorijo oziroma mavrico v megli, ki nastane, ko sonce sije v “steno” iz megle pred opazovalcem – podobno kot pri običajni mavrici, le da se v tem primeru svetloba lomi na drobnih kaplicah vode v megli. Ko sva prišla višje, so se nama začeli odpirati čudoviti razgledi proti Stolu, Begunjščici, Košuti in Kamniškim alpam. Na vrhu smo si prostor delili s kavkami, ki so letale tik nad našimi glavami. Navzdol grede sva šla preko Zelenice v upanju, da se bo do večera megla spustila, kar pa se ni zgodilo. Počasi sva se začela spuščati v meglo, ki je bila sprva dokaj redka. Na Zelenici pa sva se dokončno spustila v gosto večerno meglo.
In the beginning of November Cyril and I decided to climb Vrtača, a peak in Karavanke ridge between Slovenia and Austria. At first we were walking in foggy snow covered landscape, but after some time fog started to get thinner and sun rays started to protrude through the fog. Larch thees still have some needles left on them. The areas, lit by the sun were already without snow, but where fog has lingered longer, everything was still covered with snow. We saw a rare phenomenon – fog glory, which is sort of fog rainbow, caused by sunlight refracting on tiny water droplets in the fog. Higher up the view became wider and more magnificent with each step. One could see neighbouring mountains including Kamniške alpe (Kamnik Alps). On the summit we shared space with black mountain birds, which flew just above our heads. On descend we went around by Zelenica (Meadows) in hope that the fog will diminish, but unfortunately that did not happen. We slowly sank into the fog, wich was at the beginning quite thin, but when we reached Zelenica, we were again completely immersed in thick evening fog.
Uroš…samo WOW! Počasi se zavedam da sem pozabil usta zapret
Hvala!